Živorodnost ter raznolike barve in vzorci, so verjetno glavni razlogi, zaradi katerih so Sulawesi polži v kratkem času osvojili srca številnih akvaristov. Trenutno poznamo več 40 različnih vrst rodu Tylomelania, vendar jih zagotovo še nekaj čaka na opis. V akvaristiki so trenutno najbolj pogoste največje vrste z velikostjo hišice do 12 cm (te se razlikujejo predvsem v barvi noge), ki sicer niso največji polži, ki ga akvaristi lahko gojijo, so pa zagotovo največji polž, katerega gojenje v akvariju ne povzroča težav v smislu objedanja rastlin.
Večina polžev izvira iz dveh jezer (Poso in Malili) s pritoki. Voda je mehka (GH okrog 6°, KH okrog 4°), bazična (pH nad 8) in relativno topla (28 – 30 °C), tako v deževnem, kot sušnem obdobju. V vodi, ki jo ima večina Slovenije (bazična, srednje trda do trda) tako polži dobro uspevajo, pozorni moramo biti le temperaturo, ki naj znaša minimalno 24 °C, idealno je okrog 27 °C, saj so takrat bolj aktivni. Z vidika parametrov so idealna kombinacija za večino živorodk (gupiji, platiji, moli), saj obojim ustreza bazična voda in višje temperature.V akvariju se bodo polži zadrževali predvsem na dnu in nižji dekoraciji (kamni, korenine), vsake toliko pa bodo plezali tudi po steklu. Ob znižanju pritiska in dežju se večinoma zakopajo v pesek. Minimalna velikost akvarija za dva primerka je 25 L.
Glavno hrano v akvariju jim predstavljajo alge. V zelo čistih akvarijih ali akvarijih manjše velikosti, kjer je alg premalo, jih je tako potrebno dodatno hraniti. Enkrat ali dvakrat na teden jim ponudimo tabletko za talne ribe, še raje pa bodo imeli poparjeno zelenjavo (poparimo jo zato, da takoj potone). Ponudimo jim lahko korenček, solato, banano, kumarico, bučke ali papriko. V primeru, da v 24 urah ne pojedo vsega, ostanek odstranite iz akvarija. Kot hrana, ki je stalno na zalogi, lahko služi posušen list Indijskega mandljevca ali listje hrasta, bukve ali črne jelše. Liste naberemo jeseni, ko sami odpadejo iz drevesa, saj ti ne vsebujejo klorofila, ki bi sicer obremenil vodo. Čreslovine v listih preprečijo razpadanje listov, zato ti ne vplivajo na kakovost vode. Zamenjamo jih, kadar jih polži pojedo (ostanejo zgolj žile listov). Kadar imamo v akvariju kozice, modre rogatce, pritlikave prisesnike ali druge podobne vrste rib, bodo pri hranjenju z listi pomagali tudi ti. V primeru, da je hrane zelo primanjkuje, začno polži zaradi stradanja objedati rastline.
Tylomelanije se razmnožujejo spolno. Samica pobere genetski material od samca (hrani ga lahko celo do pol leta), ter vsake 4 do 6 tedne odloži eno jajčece bele barve z živim mladičem. Ko samica in mladi polž pregrizeta ovojnino jajčeca, lahko opazimo 0.5 – 1 cm veliko mladico, ki je po obliki že povsem podobna staršem. Spola pri primerkih ni mogoče razločiti. Kadar želimo polže razmnoževati, je najboljše gojiti skupino 4 do 6 osebkov.