Alge v ribniku – vzroki in rešiteve

1) Prevelike vrednosti fosfata v vodi

Fosfor je eden od ključnih gradnikov živalskih, rastlinskih in prokariontskih celic. V rastlinah ga najdemo v celičnih membranah, DNK, v obliki energetsko bogatih molekul pa je ključen za fotosintezo in druge metabolne poti. V primerjavi s preostalimi najpogostejšimi gradniki (dušik, ogljik, kalij), ga je od vseh hranil najmanj, na kar so se prilagodile tudi rastline.

V ribniku, kamor fosfor prehaja predvsem preko hrane, so vrednosti fosfatov tudi do 500x višje, kot v naravnih ekosistemih. Hranil je tako dovolj tako za rastline, kot alge, ki se ob vročih poletnih dneh še posebej hitro razširijo.

Kratkoročno lahko fosfate zmanjšamo z (npr. JBL PhosEx filter, Oase PhosLess), uporabo kakovostne hrane (npr. Hikari Saki), dolgoročno pa predvsem zasaditvijo ribniškimi rastlinami. Te namreč niso le okras ribnika, ampak algam odvzemajo hranila, obenem pa oddajajo tudi alotropne snovi, ki delujejo kot naravni algicidi. Pri izbiri rastlin se osredotočimo zlasti na dobre porabnike (npr. pokončni ježek, vodna perunika, obrežni šaš) ter oksigenatorje (rogolist, navadna grebenika).

Več informacij o fosfatih, njihovem merjenju in omejevanju najdete prispevku fosfat v vrtnih ribnikih, o pravi izbiri rastlin pa v prispevku ribniške rastline.

 

2) Nizka KH vrednost in nihanje pH vrednosti

Mineralno ravnovesje je eden od osnovnih pogojev za stabilnost vodnega okolja. Premalo mineralov povzroči močno nihanje pH vrednosti, kar ima lahko negativne posledice za vse ribniške organizme. Pomanjkanje mineralov pri rastlinah povzroči stres ter upočasni ali povsem ustavi rast. Alge so v nasprotju z rastlinami veliko bolj raznolike, obenem pa so pravi mojstri preživetja v spremenjljivih pogojih.

Vrebnost mineralov najpreprosteje preverjamo z merjenjem karbonatne trdote (npr. JBL Pond Check), ki naj znaša vsaj 4 ali več. Nizke vrednosti so lahko posledica točenja deževnice, aktivnosti bakterij ali rasti rastlin, hitri padci pa so pogosti predvsem ob močnejših nalivih. Deževnica namreč mineralov ne vsebuje, obenem pa morebiten kisel dež reagira z minerali, ter še dodano zmanjšuje njihovo rednost. Vrednost mineralov preprosto povišamo z minerali za ribnike (npr. JBL StabiloPond basis).

Karbonatna trdota v ribniku naj znaša vsaj 4 ali več stopinj. Hiter padec je mogoč predvsem ob močnejših nalivih, ko deževnica, ki mineralov nima, redči ribniško vodo, obenem pa kisel dež reagira z minerali, ter še dodano zmanjšuje njihovo rednost.

Več informacij o trdoti vode v ribnikih, njenem merjenju in vplivih na organizme, si lahko preberete v prispevku trdota in pH vrednost v ribniku.

3) Stara UV-C sijalka

UV-C sijalke oddajajo ultra vijolično svetlobo, ki uničuje celice enoceličnih alg, virusov in bakterij, ki se nehajajo v vodi. Čeprav sama sijalka lahko deluje nekaj let, se spekter postopoma spreminja, izmed vseh pa najbolj šibi ravno neviden, ultravijolični spekter. UV-C sijalke je tako priporočljivo zamenjati vsako sezono, idelano na začetku.

Kadar sijalka deluje, voda pa je kljub temu še zelena, je razlog morda neočiščena stekelna epruveta, ki obdaja sijalko. Na tej se namreč pogosto nalaga vodi kamen, ki prepreči prehajanje žarkov. Za čiščenje uporabimo bombažno krpo in kis, pri debelejših, bolj trdovratnih nanosih pa epruveto čez noč v kis namočimo.

4) Segrevanje vode

Z višanjem temperature vode se zmanjšuje vrednost raztopljenih plinov (kisika, ogljikovega dioksida), kar ne vpliva le na ribe, ampak tudi na bakterije, rastline in alge. Preplitki ribniki se v vročih dneh prekomerno segrevajo.

Temperaturo vode lahko znižamo s plavajočimi rastlinami, vodometom ali drugim efektom, ki pospeši izhlapevanje in posledično hlajenje vode ali senčili (npr. platnom).

5) Uporaba sredstev proti algam

Sredstva proti algam imajo pogosto kratkotrajni učinek, saj ne odpravljajo vzroka (prenizka KH vrednost, previsoki fosfati, neučinkovita UV-C naprava). Pred dodajanjem je potrebno preveriti karbonatno trdoto vode, ter po potrebi to povišati (na vsaj 4˘). 3 dni po dodajanju algicida dodamo tekočino, ki nase veže fosfate, ki so jih odmrle alge izpustile v vodo.