Pravi kolmež (Acorus calamus) so poznan zlasti po vlogi v tradicionalni medici. Korenike, bogate z eteričnimi olji, se uporabljajo zlasti za pripravo čajev. Ti imajo širok spekter delovanja zlasti na področju prebave (spodbujanje apetita in izločanja prebavnih sokov, odpravljanje krčev in lajšanje težav pri ranah na želodcu). Botanično kolmeži spadajo med enokaličnice, a so se od sorodnih vrst ločili že pred časom. Sorodstveno tako nimajo bližnjih predstavnikov – v rodu sta le dve vrsti (pravi in japonski kolmež), ki sta tudi edina predstavnika družine kolmeževk (Acoraceae) in reda kolmežev (Acorales).

Domovina pravega kolmeža je Severna Amerika in Azija, a je že pred stoletji bil zanesen v Evropo, kjer je danes naturalizirana vrsta. Zaradi krajšega obdobja rasti, se navadni kolmež v Evropi razmnožuje le vegetativno (semena nimajo dovolj časa, da bi dozorela), v korenikah pa obenem nastaja veliko manj beta-azarono, najverjetneje strupene snovi (za uporabo v medicini se tako uporablja kolmež gojen v Evropi, v ZDA pa je njegova uporaba v celoti prepovedana). V Sloveniji je vrsta pogosta lokalno, večinoma na robovih ribnikov, počasi tekočih vod ali drugih nezasenčenih močvirnatih habitatih.

Ob naravni različici s povsem zelenimi listi je priljubljena še pisanolistna različica, pri kateri so listi deloma (polovično) beli, polovično zeleni.

Sajenje v ribniku

Pravi kolmež je dobri porabnik hranil (predvsem dušika). Najbolj mu ustrezajo sončne lege, z globino vode 5-15 centimetrov. Rast plazeče korenike, iz katere izraščajo do 1 metra visoki sabljasti listi je relativno počasna, korenine pa ne globoke, zato se v srednje velikih in velikih ribnikih lahko sadi prosto. V manjših ga sadimo v večje plastične ali tekstilne košare premere vsaj 30 cm. Sadimo ga neposredno v pesek, ob sajenju pa priporočamo gnojenje z ilovnatimi kroglicami.

Razmnoževanje in rezanje

V poletnih mesecih lahko na približno prvi tretjini listov opazimo rumenkaste, do 5 centimetrov dolge stožce, ki so pravzaprav socvetja. Z zorenjem cvetovi porjavijo, a kot je bilo že omenjeno v evropskem podnebju, semena ne dozorijo. Vegetativno se razmnožuje z delitvijo korenike, kar lahko opravimo od pomladi do jeseni. V nasprotju z japonskim kolmežem, je pravi kolmež listopaden, zato liste jeseni (po prvi zmrzali) porežemo. V primeru pojava gliv (črne pike na listij) liste povsem pri koreniki porežemo.