Listje v akvariju

Večina akvarijskih rib prihaja iz tropskih predelov, bogatih z gozdnimi površinami. Velike količine odpadlega lista tako končajo v vodi, kjer ima listje pomembno vlogo, na katero so se ribe čez tisočletja prilagodile. Zakaj ne bi tega lokalnega in praktično brezplačnega vira uporabili tudi v akvariju?

Okrasna vloga

Drevesno listje ima v akvariju pomembno dekorativno vlogo. Večina vodotokov Južne Amerike je praktično povsem brez vodnih rastlin. Tipično podvodno okolje je tako sestavljeno iz kamenja, korenin in drevesnih listov, ki nudijo zaščito in občutek varnosti številnim mladicam in manjšim vrstam rib.

Med nabiranjem listja se ozrite v okoliške potoke. Odpadli drevesni listi so praktično v vsakem potočku, ne glede na letni čas. Enako velja tudi za naravna okolja naših ribic, zato so listi popolnoma naravna dekoracija za vse biotop akvarije, ki poskušajo kar se da posnemati naravna okolja rib.

Vpliv na vodo

Tanini in čreslovine, ki jih listje oddaja vodo obarvajo bolj ali manj rjavkasto (odvisno od vrste listja), s čimer se približamo naravnemu videzu, obenem pa imajo te snovi številne pozitivne funkcije na celoten akvarij. V vodi znižujejo pH vrednost, nase vežejo težke kovine in ostale nevarne snovi, obenem pa delujejo antibakterijsko in fungicidno. Ribe, ki so se skozi tisočletja privadile na njihovo prisotnost v vodi, se v takšni vodi počutijo boljše. Barve so tako bolj izrazite (sploh pri nekaterih pritlikavih ostrižnikih in tetrah), imunski sistem je okrepljen, obenem pa je spodbujeno tudi razmnoževanje številnih vrst.

Akvarij poskuša posnemati biotop ureditev Rio Negra

Prehrana

Praktično sterilne vode črno vodnih habitatov Južne Amerike, imajo tako nizko pH vrednost, da v njih ne najdemo rastlin. Število rakcev in drugih nevretenčarjev ter ličink žuželk, ki predstavljajo prvo hrano mladicam rib, je zaradi ekstremnih pogojev zelo pomanjšano. Nekateri vrste (npr. diskusi) so se pomanjkanju prilagodile s proizvodnjo sluzi –  starša tako mladice po izleganju hranita s sluzjo, ki jo izločata na telesu. Nekatere druge druge vrste so se pomanjkanju začetne hrane prilagodile s spremembo prehranjevanja. Mladice tako jedo bakterije (sluz), ki nastaja pri razgradnji listov, ki jih je praktično v neomejenih količinah. Nekatere druge vrste (predvsem oklepničarji) so liste in mikroorganizme na njih vzeli kot svojo osnovno hrano za celotno življenje.

V akvariju bomo na listih med prehranjevanjem opazili predvsem kozice ter oklepničarje. Dodajanje listov pri razmnoževanju nekaterih vrst, pa bo pomagalo tako proti plesni na ikrah kot tudi pri hranjenju mladic.

Katero listje je primerno?

Od slovenskih dreves je primernih kar nekaj vrst. Razlika med njimi je predvsem v vsebnosti taninov in čreslovin, zato nekatere bolj in druge manj barvajo vodo. Če listje dodajamo kot dekoracijo, lahko izberemo mešanice različnih listov, ali dodamo tiste, ki nam glede na obarvanost vode bolj ustrezajo.

Primerne vrste so predvsem:

• bukev
• hrast
• črna jelša
• breza
• javor

Nabiranje in doziranje listja

Drevesne liste nabiramo v jeseni. Ti takrat namreč ne vsebujejo klorofila, saj ta nima nobenih pomembnih funkcij, obenem pa bi obremenil vodo. Najbolj preprosto je, da liste naberemo kar po tleh. Če so ti vlažni, jih naprej na soncu ali doma posušimo, nato pa shranimo v kartonsko škatlo. V akvarij jih dodajamo po občutku. Predoziranje ni mogoče, dodamo jih lahko toliko, kolikor nam je vizualno všeč. Ker se listi razlikujejo v vsebnosti taninov, je drugačna tudi intenzivnost obarvanja vode. Spodnja preglednica prikazuje intenzivnost obarvanja vode glede na drevesno vrsto.

Listje pred uporabo ne prekuhamo, saj s tem izločimo številne koristne snovi. V akvariju bodo listi potrebovali kakšnih 24 ur, da potonejo. Ker listi največ snovi oddajo v prvih dneh, jih lahko zamenjujemo ob menjavah vode. Če jih imamo v akvariju predvsem zaradi dekorativnega videza, jih lahko pustimo vse dokler jih ribe in bakterije ne bodo pojedle.