Papirus (Cyperus papyrus) je verjetno najbolj poznan predstavnik ostric (rod Cyperaceae). Predstavnike, danes je opisanih že več kot 700 vrst, najdemo praviloma v plitvi vodi ali neposredno v bližini vode na praktično vseh kontinentih. V Sloveniji je avtohtonih 8 vrst, med katerimi je za gojenje v vrtnih ribnikih primerna dolgolistna ostrica (Cyperus longus).

V naravi je papirus razširjen od Mediterana preko Afrike vse do Madagaskarja na jugu. Najpogosteje ga najdemo v močvirjih in ob robovih jezer, kjer ob ugodnih pogojih doseže višino 400 do 500 cm. Še višja stebla rastlina požene v okolju z visoko nadmorsko višino – ob jezeru Naivasha v Keniji ali Tana v Etiopiji rastline v sestojih dosegajo tudi do 9 metrov višine. Skozi zgodovino so ljudje papir uporabljali za različne namene, od prehrane do gradnje, posebno vlogo pa je rastlina imela v antičnem Egiptu. Tam so iz posebne podvrste izdelovali papir, na katerega so zapisali.

Papirus, podobno kot druge tropske ostrice, zmrzali ne prenaša. V Sloveniji ga tako gojimo zlasti kot atraktivno okrasno rastlino, ki jo prezimujemo izven ribnika.

Sajenje v ribniku

Zaradi potrebe po prestavljanju priporočamo sajenje v srednje velike košare, ki omogočajo manipulacijo (npr. 28cm). V ribniku ga sadimo v plitvo vodo na zavetrnih legah, s čimer preprečimo lomljenje dolgih stebel. Za sajenje uporabimo mešanico ilovice in finega peska. V primeru sajenja v pregloboko vodo (rob košare naj ne potopljen več kot 5 cm) rastlina prične gniti.

Jeseni, ko dnevne temperature padejo pod 15 °C, rastlino prestavimo v svetel svetel prostor, kjer temperatura ne pade pod 10 °C.

Razmnoževanje in rezanje

Razmnožujemo spomladi z delitvijo rizoma.

Latinsko ime:	Cyperus papyrus
Slovensko ime:	Papirus
Globina sajenja:	plitva (0 – 5 cm)
Višina:	80-150 cm
Cvetenje	avgust

Velikost:

• S (9 cm lonček)