Osvetlitev akvarija

Akvarijske rastline v naravnih okoljih naseljujejo različna okolja. Najdemo jih ob gozdnih potočkih, v obcestnih jarkih, ob rečnih robovih, na riževih poljih, močvirskih travnikih in stoječih vodah, kot so bajerji, ribniki in jezera. V izjemno raznolikih habitatih lahko vladajo povsem različni abiotski dejavniki (svetloba, nihanje vodne gladine, dostopnost hranil), čemur so se skozi evolucijo prilagodite tudi rastline.

Ob majhni gozdnih potokih, ki tečejo skozi bogate deževne gozdove ekvatorialne Afrike, lahko opazimo številne rastline rodu Anubias, ki so že desetletja priljubljene akvarijske rastline. Pomanjkanju svetlobe, ko zaradi gostih krošenj visokih dreves prodre le majhen del svetlobe, so se rastline prilagodile s počasno rastjo in širokimi, mesnatimi listi, ki zmorejo prestreči čim več svetlobe. Nasprotno se Ludwigia inclinata v poplavnih močvirjih Brazilije kopa v svetlobi. Steblo in majhni, mehki lističi vsebujejo obliko rdečih pigmentov, ki rastlino ščiti pred sončnim sevanjem. Vsakoletne poplave, značilne za pantanal, obenem prinesejo obilo hranil.

Rastline, ki osvajajo zgoraj naštete, z vodo bogate habitate, se praviloma s sušo in pomanjkanjem vode ne soočajo – je pa nasprotno, te lahko hitro preveč. Padavine, ki so zlasti pogoste v tropskih krajih, od koder prihaja glavnina akvaristom zanimivih rastlin, pogosto poskrbijo za začasne prestope bregov in poplavljanje poplavnih ravnic. Zgoraj omejeni Anubiasi so tako ob povišanju gladine pogosto pod vodo. Do še večje spremembe pride v habitatu Ludwigie. Pantanal, ogromna poplavna ravnica v Južni Ameriki, je zaradi deževne dobe vsako sezono za nekaj mesecev poplavljena. Popolni spremembi habitata se, podobno kot številne druge rastline, prilagodi tudi L. inclinata. Nadvodne (emerzne) liste postopno zamenjajo podvodni (submerzni) mehkejši listi, ki so sposobni sprejemanja hranil in dihanja pod vodno gladino.

Življenje pod vodo za večino rastlin predstavlja velik začetni šok. Vodno okolje prepušča manj svetlobe, koncentracija ogljikovega dioksida (osrednjega vira ogljika), je bistveno nižja, obenem pa se pojavljajo novi tekmeci za svetlobo in hranila – alge in cianobakterije. Strategija preživetja v tem času, se med posameznimi vrstami razlikuje. Nekatere želijo to obdobje le preživeti, pri čemer pride do minimalnih sprememb, pri drugih pa so anatomske spremembe organov (listi, steblo) in metabolnih poti večje.

Izbira primernih rastlin

Sodobne specializirane trgovine nudijo izjemno raznoliko ponudbo akvarijskih rastlin. Od pravih vodnih rastlin, ki uspevajo le pod vodo (npr. vodna kuga, rogolist), zgoraj omenjenih močvirskih rastlin, ki pod vodo uspevajo v submerzni obliki, pa vse do plavajočih rastlin, ki lebdijo na površini. Okolja, iz katerih te rastline prihajajo, so pogosto izjemno raznolika, s čimer je povezana tudi potreba po svetlobi. Nekatere tako uspevajo že ob šibki svetlobi, druge pa potrebujejo izjemno močno svetlobo, kar je potrebno upoštevati pri nakupu razsvetljave oziroma kasnejši izbiri rastlin.

Gojenje rastlin z veliko potrebo po svetlobi v šibko osvetljenih akvarijih se pogosto konča z odpadanjem spodnjih listov, stagnacijo rasti in počasnim gnitjem in odmiranjem celotne rastline, kar negativno vpliva na akvarij in njegove prebivalce. Pred izbiro rastlin je tako ključno preveriti moč svetlobe. Podatek o svetilnosti v lumnih praviloma najdemo v tehničnih podatkih proizvajalca, podatke za akvarijske komplete iz naše ponudbe smo zbrali tukaj).

V grobem svetilnost akvarijske razsvetljave delimo na 3 kategorije, čemur so prilagojeni tudi opisi posamezne rastline

• šibka (10 – 20 lm/L)
• srednje močna (20 – 40 lm/L)
• močna (40 – 70 lm/L)

Pri tem seveda velja, da lahko rastlino, ki ji zadostuje šibkejša svetloba, gojimo tudi v akvarijih z močnejšo svetlobo. Močna osvetlitev (tudi npr. direktna sončna svetloba) sama po sebi ne povzroča nastajanja alg, pospeši le njihovo rast in razvoj, kadar so izpolnjeni drugi pogoji.

V biološko nestabiliziranih akvarijih lahko počasi rastoče rastline, ki praviloma močne svetlobe ne potrebujejo, sadimo na območja z manj svetlobe. Ta lahko najdemo v senci večjih rastlin, ali  jih zasadimo v kote akvarija, kjer je zaradi sipanja svetlobe njena moč bistveno šibkejša kot v osrednjem delu akvarija. Rastline, ki zaradi specifičnih naravnih okolij, alelotropnih snovi, tako imenovanih naravnih algicidov, ne proizvajajo, tako zaščitimo pred napadi alg. Kasneje jih lahko, če to želimo, premaknemo na bolj izpostavljena mesta.

Izbira primerne moči razsvetljave

Tovarniški akvarijski kompleti praviloma že vsebujejo LED razsvetljavo. Ker so namenjeni praviloma začetnikom, je ta šibkejša (10 – 15 lm / L), akvariji pa imajo možnost namestitve dodatnih konzol v pokrovu, s čimer je svetilnost mogoče nagraditi. V primeru nakupa posameznih komponent, je možnosti na začetku veliko. V kolikor nismo prepričani, kakšne rastline bomo gojili, priporočamo nakup LED svetil z možnostjo regulacije svetlobe (npr. Chichiros Series B), s čimer lahko svetilnost maksimalno prilagodimo potrebam rastlin v akvariju.

Močnejša svetloba bo pospešila rast rastlin, s čimer se bo poveča tudi potreba po hranilih. V takšnih akvarijih pogosto pride do pomanjkanja CO2 ter makro elementov. Ob močnejši svetlobi je tako praviloma potrebno pričeti dodajati tudi CO2 (več o dodajanju pišemo tukaj), ter spremeniti režim gnojenja.

Izbira pravilnega spektra razsvetljave

Rastline svetlobo potrebujejo zaradi fotosinteze – biokemijskega procesa, pri katerem s pomočjo energije svetlobe nastajajo sladkorji. Večina rastlin absorbira svetlobo valovnih dolžin med 400 in 700 nm (tako imenovano fotosintetsko aktivno sevanje oziroma krajše PAR), ki je hkrati tudi znotraj vidnega spektra človeškega očesa. V preteklosti so, tudi v akvaristični literaturi, poseben pomen dajali rdečemu in modremu delu spektra, sodobnejše raziskave pa so pokazale pomembnost zelenega dela, s čimer rastline koristijo večino valovnih dolžin v PAR območju.

Proizvajalci sodobnih LED akvarijskih svetil večinoma ponujajo svetila s tako imenovanim polnim spektrom, ki proizvaja svetlobo rastlinam ustreznih valovnih dolžin, obenem pa je svetloba prijetna tudi za človeško oko.

 

Sama LED svetila so lahko sestavljena iz belih ali RGB diod. Prve oddajajo belo svetlobo različnih spektrov, pri čemer toploto barve opredelimo s Kelvini (K). Nižje vrednosti pomenijo bolj toplo belo (rumeno) svetlobo, višje vrednosti pa bolj hladno (modro) svetlobo. RGB LED diode, ki jih zasledimo zlasti v novejših LED svetilih oddajo 3 ločene barve; rdečo (R), zeleno (G), modro (B). V primerjavi z belimi diodami imajo bistveno slabšo svetilnost, zato se uporabljajo zlasti v kombinaciji z belimi diodami znotraj istega svetila (npr. Chihiros WRGB II SLIM) ali v dodatnem, ločenem LED svetilu (npr. JBL Solar Effect).

Akvariji, razsvetljeni s kombinacijo belih in RGB LED diod, so praviloma bolj živih, na pogled veliko lepših barv. Močnejša intenzivnost modrega in rdečega spektra namreč stimulira razvoj rdečih pigmentov rastlin ter poveča kontraste vseh barv pri rastlinah, ribah, kozicah in drugih prebivalcih.

Večina proizvajalcev obenem omogoča upravljanje posameznih barv s kontrolerjem ali aplikacijami na pametnih telefonih. Osvetlitev akvarija lahko tako popolnoma prilagodimo osebnim preferencam akvarista, obenem pa jo bistveno približamo spreminjanju sončne svetlobe. Ta je namreč zaradi sipanja svetlobe v atmosferi ob svitu in mračenju rumeno rdečkasta, čez dan, ko je sonce v zenitu pa hladnejša.

Dolžina osvetlitve

Rastline, podobno kot ribe, potrebujejo obdobja teme. V tem času prihaja do številnih reakcij, ki imajo ključno vlogo za zdravje rastlin. Idealni čas osvetlitve za ribe in rastline znaša med 8 do 10 ur, pri čemer je priporočljivo avtomatsko vklapljanje in izklapljanje, s čimer dosežemo konstante čase osvetlitve. Pri tem si lahko pomagamo z mehanskimi ali elektronskimi časovnimi urami, nekateri proizvajalci luči pa omogočajo samodejne vklope in izklope vključno s počasnim svitanjem in mračenjem s pomočjo kontrolerjev.