Vodna leča je skupno ime za majhne, prosto plavajoče vodne rastline. Ob zakrnelih listih je njihovo funkcijo prevzelo skrajšano in sploščeno steblo, iz katerega pri nekaterih vrstah izraščajo majhne koreninice, medtem ko jih druge predstavnice nimajo. Najpogosteje jih najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah, kjer lahko ob ugodnih pogojih hitro prekrijejo celotno površino. Najmanjša predstavnica (Wolffia globosa), ki je hkrati tudi najmanjša poznana cvetnica, meri v premer le 0.1 do 0.2 mm, medtem ko največja (Spirodela polyrhiza) doseže med 0.5 in 15 mm.
Žabja leča (Spirodela polyrhiza) je ena izmed 4 predstavnic rodu Spirodela. Najdemo jo na večini kontinentov, med drugim tudi v osrednji Evropi, vključno s Slovenijo. Zime v hladnejših okoljih rastlina prezimi v obliki zimskih brstov, ki jeseni potonejo na dno.
V akvariju je Žabja leča nepogrešljiva zlasti pri gojenju labirintovcev (nitkarji, bette). Večina namreč na gladini zgradi gnezdo, pri izdelavi katerega so majhne plavajoče rastlin v bistveno pomoč. V primerjavi z bolj pogosto in v akvaristiki razširjeno Malo vodno lečo (Lemna minor), je Žabja leča bistveno večja, kar omogoča preprostejše odstranjevanje prekomerno razmnoženih rastlin.
Rezanje in razmnoževanje
Vodne leče se večinoma razmnožujejo vegetativno, z deljenjem. Ob optimalnih pogojih lahko na rastlinah opazimo miniaturne moške in ženske cvetove.
Gnojenje
Posebno gnojenje načeloma ni potrebno.
Slovensko ime | Žabja leča |
---|---|
Latinsko ime | Spirodela polyrhiza |
Velikost | do 15 mm |
Hitrost rasti | hitra |
Svetloba | šibka do močna |
CO2 | 0 mg/L |
Temperatura | 15-30 °C |
ph | 5 - 7 |
Trdota | mehka do trda |
Zahtevnost | nezahtevna |