Zelena žogica ali Marimo alga (Aegagropila linnaei Kützing, 1843, pogosto tudi poznana pod sinonimom Cladophora aegagropila) pravzaprav ni rastlina, ampak vrsta zelenih alg. Kroglico oziroma žogico sestavljajo posamezne nitke, za katere je značilna počasna rast (10 mm letno). V naravi žogice najdemo predvsem v državah severne poloble (ene najbolj znanih nahajališč so Avstrija, Japonska, Islandija), kjer naseljujejo večja jezera.
V akvariju so žogice priljubljene zlasti v akvarijih s šibko razsvetljavo, kjer večina drugih rastlin ne bi uspevala. Med gojitelji kozic so žogice priljubljene zlasti zaradi mikroskopskega življenja, ki nastane med tankimi nitkami. Tak biofilm (preplet bakterij, gliv in drugih mikroorganizmov) predstavlja odlično začetno hrano mladim kozicam.
Gnojenje
Z izjemo občasnega obračanja, s katerim zagotovimo lepo okroglo obliko, žogice ne potrebujejo nikakršne nege ali gnojenja. V akvarijih z zlatimi ribicami ali v drugih primerih, ko se na žogico usede preveč mulja, lahko to preprosto poberemo iz akvarija ter operemo pod tekoči vodo. Po pranju ali prvi naselitvi, lahko žogice vsebujejo zrak (z izjemo najmanjših žogic so vse v sredini votle, saj alge zaradi pomanjkanja svetlobe odmrejo), zato potrebujejo kak dan ali dva, da v akvariju potonejo.
Ostalo
V akvarijih z močnejšo osvetlitvijo lahko pride do spolnega razmnoževanja. Namesto sferične, okrogle prosto plavajoče oblike, lahko alge prične rasti pritrjena na dekoracijo (kamne, korenine), od koder jo zelo težko odstranimo. Algojedi organizmi je zaradi trdih niti ne jedo. Z izjemo šibkeje osvetljenih akvarijev, tako naselitev kroglic odsvetujemo, saj je algo zelo težko izkoreniniti.
Slovensko ime | Zelena žogica |
---|---|
Latinsko ime | Aegagropila linnaei |
Velikost | do 15 cm |
Hitrost rasti | zelo počasna |
Svetloba | šibka do močna |
CO2 | 0 - 30 mg / L |
Temperatura | 10 - 26 °C |
pH | 6 - 8,5 |
Trdota | mehka do trda |
Zahtevnost | nezahtevna |
Velikost: 2-3 cm