Bradate alge v akvariju

Rdeče alge (deblo Rhodophyta) združuje več kot 6.000 vrst, med katerimi je večina morskih. Sladkovodne predstavnike uvršamo v 9 redov in predstavljajo le majhen del (med 200 in 300) vseh vrst. V akvarijih prevladujejo zlasti rodovi Compsopogon (med akvaristi poimenovani Staghorn algae) in Audouinella ter Rhodochorton (Black beard alage, bradate alge), katere obravnavamo tudi v nadaljevanju.

Bradate alge so kozmopolitske, saj jih najdemo na vseh kontinentih. Najpogosteje rastejo v potokih, pritrjene na kamenje ali druge površine, kar je vidno tudi v akvarijih. Tu najpogosteje rastejo na robovih listov Anubiasov, vodnih čaš, vallisnerij ali drugih počasi rastočih rastlin, na opremi, koreninah, kamnih in tudi posameznih granulah peska večjih granulacij.

Razlogi za nastanek alg

Bradate alge se pojavljajo v različnih ureditvah akvarijev – tako v akvarijih brez ali z zelo malo rastlinami, kot rastlinskih akvarijih. Pojavljajo se zlasti v biološko neuravnoteženih akvarijih, kjer parametri niso optimalni (npr. previsoke vrednosti fosforja in dušika), optimalen biofilm (bakterije in drugi mikroorganizmi) pa ni vzpostavljen.

V akvarijih z malo rastlinske mase in visokimi vrednostmi fosfata in nitrata (posledice velike obremenjenosti z ribami) so hranila na voljo tako algam, kot rastlinam. Ker je rastlin malo, ali je akvarij celo brez, so hranila na voljo algam, ki jih seveda z veseljem uporabijo.

V akvarijih z večjo rastlinsko maso rastline praviloma sproti porabljajo hranila, obenem pa s svojo rastjo v vodo oddajajo naravne algicide, ki še dodano zavirajo rast alg. V trenutku, ko se rast rastlin ustavi (npr. primanjkuje določenega hranila, zato ne morejo porabljati ostalih) se pojavijo bradate alge. Te so veliko bolj prilagodljive, ter odlično uspevajo tudi v okoljih, kjer kakšnega hranila primanjkuje. Ker se rast rastlin ustvari, rastline ne proizvajajo več niti naravnih algicidov.

 

Ukrep

a) zmanjšanje organske onesnaženosti vode

Akvariji s premalo rastlinske mase in/ali preveč ribami, so polni organskih spojin, ki so na voljo bakterijam in algam. Z zmanjšanjem števila rib ter rednim sesanjem dna, lahko zmanjšamo količino organskih snovi v vodi. Visoke vrednosti nitrata lahko zmanjšamo s poroznim filtermaterialom (npr. JBL MicroMec), ki omogoča tudi naselitev denitrifikacijskih bakterij, ki v anerobnih conah materiala razgradijo tudi nitrate.

b) dodajanje hitro rastočih rastlin

Hitro rastoče rastline bodo porabile presežna hranila, obenem pa bodo s hitro rastjo oddajala naravne algicide, ki bodo še dodatno zavrli rast rastlin. Odlični rastlini za to nalogo sta vodna kuga (Egeria densa) in rogolist (Ceratophyllum sp.), naselimo pa lahko tudi druge hitro rastoče rastline rodu Ludwigia in Hygrophila.

Ob povečanju rastlinske mase ne smemo pozabiti na ustrezno spremembo režima gnojenja, saj bo več rastlin potrebovalo tudi dodatno gnojenje.

 

d) dodajanje bakterij 

Klasični pripravki za akvaristiko vsebujejo le nitrifikacijske bakterije, ki se naselijo v filter in skrbijo za razgradnjo amonijaka in nitrita. V primeru, da želimo obnoviti porušeno biološko ravnotežje v akvariju potrebujemo še številne druge koristne bakterije, ki jih najdemo v posebnih pripravkih (npr. MicrobeLift SpecialBlend). Ti med drugim vsebujejo fototrofne bakterije, ki kot vir energije uporabljajo svetlobo. Ker z algami tekmujejo za iste vire, se konkurirajo za ista mesta na rastlinah, kamnih, koreninah in drugi dekoracije. Dodajanje bakterij tako vzpodbudi formiranje biofilma, ki preprečuje naselitev alg.

d) premik počasi rastočih rastlin v pol senčno lego

Kadar se bradate alge pojavljajo samo na počasi rastočih rastlin (tipičen primer so Anubiasi), te premaknimo v pol senčno ali senčno lego. Te rastline namreč izvirajo iz gozdnih potokov, kjer je svetlobe na tleh zelo malo. Težav z algami v naravi tako ni, rastline pa niso bile prisiljene razviti obrambe proti njim.

e) uporaba algojedih rib in kozic

Proti bradatim algam se veliko krat uporabi indijske algojede lisičke (Crossocheilus latius). Pri tem akvaristi nevede ali namerno spregledajo dejstvo, da gre za jatno ribo, ki potrebuje vsaj 300 akvarij. V manjših akvarijih, kjer jih pogosto naselimo same, ali v le nekaj primerkih, lisičke pogosto postanejo agresivne do ostalih prebivalcev v akvariju.

Naselitev lisičk je tako priporočljivo zgolj v večje, vsaj 300 L akvarije. V manjših akvarijih si lahko pomagamo z Amano kozicami (Caridina multidentata).

Naselitev Amano kozic je smiselna predvsem v manjših akvarijih, kjer se alge pojavljajo lokalno (npr. na mahu, ki je na ne optimalni legi)

f) lokalno uničevanje alge

Kadar so alge prisotne le na nekaj mestih, lahko pristopimo tudi k lokalnemu uničevanju alg. Za lokalno uničevanje uporabimo brizgo, napolnjeno z vodikovim peroksidom (3%). V akvariju izklopimo filter in črpalko, ter nato z brizgo pošpricamo alge. Pri tem pazimo, da ne oplazimo rib in kozic. Z izjemo mahov, ki tega postopka ne prenašajo, je večina ostalih rastlin na to odpornih. Ker je vodikov peroksid težji od vode, bo legel na alge, kmalu pa bomo opazili nastanek majhnih mehurčkov (kisika), ki niso nevarni. Skupna poraba 3 % peroksida na ne presega 15 ml / 100 L.

Postopek ponovimo tri ali štiri dni zapored. Po štirih dneh bodo alge praviloma postale bele ali svetlo rožnate barve, ter začele odmirati. Če do tega ne pride, lahko postopek po 3 dneh ponovimo.

Ali “generalka” pomaga?

Marsikateri akvarist nad bradatimi algami obupa, ter akvarij uredi povsem na novo. Popolna preureditev akvarija je smiselna, kadar so počasi rastoče rastline tako napadene, da si same ne bodo opomogle, z dekoracijo pa bi bilo preveč čiščenja. Ob novi postavitvi akvarija imamo možnost uporabiti hranilno podlago, ki bo pomagala pri rasti rastlin, obenem pa lahko zasadimo hitreje rastoče rastline. Če ob novi postaviti ne bomo odpravili napak, se bodo alge hitro vrnile. Spore alg so namreč prisotne tako v filtru kot prebavilih rib.