Gnojenje akvarijev II.

 

Rastline spadajo med avtotrofe – organizme, ki energijo za življenje pridobivajo iz okolice, v primeru rastlin (v veliki večini) iz svetlobe. S pomočjo fotosinteze tako rastlina porablja vodo in ogljikov dioksid, v okolico sprošča kisik, zase pa obdrži energijo v obliki ogljikovih hidratov.

Svetloba je tako najpomembnejši dejavnik, ki določa intenzivnost fotosinteze v rastlinah. Nekatere vrste rastlin potrebujejo za uspevanje več svetlobe in pod šibkejšo svetlobo niti ne uspevajo, medtem ko pri ostalih moč svetlobe vpliva predvsem na hitrost rasti. Svetloba je tako prvi in izredno pomemben dejavnik v rastlinskih akvarijih, ki si zasluži samostojno obravnavo. Za potrebe gnojenja lahko samo povzamemo – ob dovolj svetlobe je rast rastlin ter potreba po hranilih večja, zaradi česa je potrebno več pozornosti nameniti gnojenju. Seveda pa velja, da če svetlobe ni dovolj, rastline ne rastejo, ne glede na količino gnojil v vodi.

Če od svetlobe preidemo k dodajanju hranil oziroma gnojenju, si samostojno obravnavo zasluži, že prej omenjen ogljik. Rastline ga v naravi pridobivajo iz ogljikovega dioksida, katerega vir v akvariju je predvsem dihanje rib. Kot dodaten vir ogljika sta najbolj pogosta načina dodajanja:

• tekočine s posebnimi organskimi molekulami, ki rastlinam služijo kot vir ogljika
• dodajanje CO2 v obliki plina (kot BIO CO2, s pomočjo nepovratnih ali povratnih jeklenk)

O načinih dodajanja CO2 v obliki plinov si več lahko preberete v posebnem članku o dodajanju CO2 v akvarij, tukaj pa se bomo omejili le na tekočine, ki praviloma nosijo v svoje imenu ime Carbo. Te vsebujejo različne, a v delovanju podobne organske molekule, ki jih rastline razgradijo in porabljajo kot vir ogljika. Zaradi njihove organske narave, jih kot vir hranil ne uporabljajo le rastline, ampak bakterije, zaradi česar je potrebno redno (vsakodnevno) dodajanje, saj jih bakterije sproti razgrajajo.

Preostala, mikro in makro hranila, lahko v akvarij dodajamo na različne načine, v grobem pa lahko vire razdelimo na:

• tekoča gnojila
• gnojila v obliki tablet
• hranilne podlage
• soile

1) Tekoča gnojila so namenjena rastlinam, ki hranila črpajo predvsem preko listov in stebel. Obstaja ogromno različnih proizvajalcev in še par krat toliko različnih gnojil. Najpomembnejša razlika med njimi je v vrsti hranil, ki jih ta vsebujejo. Gnojila za nezahtevne akvarije vsebujejo mikroelemente in kalij, medtem ko gnojila za zahtevnejše akvarije vsebujejo tudi nekatere makro elemente. Za najbolj zaraščene akvarije so gnojila z mikro in makroelementi (NPK gnojila) praviloma ločena, pri čemer nekateri proizvajalci ponujajo ločeno gnojilo za vsak makro element (fosfor, dušik, kalij).

2) Gnojila v obliki tablet so namenjena rastlinam, ki večino hranil črpajo preko koreninskega sistema. To so praviloma počasneje rastoče rastline (npr. Vallisneria, vodne čaše, suličarke), ki imajo razvite močne koreninske sisteme. Tablete ali kroglice so praviloma sestavljene iz gline, ki deluje kot skladišče mikro elementov. Zarinemo jih v podlago v bližino koreninskega sistema rastline. Njihov čas učinkovanja je med 6 in 12 mesecev.

3) Hranilne podlage so posebne mešanice šote in mineralov, ki jih nekateri akvaristi imenujejo kar zemlja za rastline. Uporabijo se pri postavljanju novih akvarijev, kjer se nasujejo pod pesek. Njihova vloga je v oskrbi koreninskih sistemov rastlin in ustvarjanju primernega okolja za rast rastlin (rahlo kisla pH vrednost podlage). Vsebujejo mikro elemente, ki so praviloma vezani v glino ali druge minerale, ki delujejo kot skladišča, ki hranila skladiščijo in v vodo oddajajo le takrat, ko jih primanjkuje. Učinkovito delujejo 2 do 3 leta.

4) Soil je po posebnem postopku žgana zemlja. Gre za hranilno zelo bogate mešanice, ki se uporabljajo namesto hranilne podlage in peska. Vsebujejo tako mikro, kot makro hranila, obenem pa znižujejo pH vrednost, kar ugodno vpliva na koreninske sisteme rastlin. Uporabljajo se samostojno, namesto peska in hranilne podlage. Njihovo delovanje je omejeno na dve do tri leta.

 

Načini dodajanja hranil (gnojenja), glede na potrebo po hranilih (“požrešnost akvarija”)

Potreba po hranilnih	Osvetlitev	Vir ogljika	Vir mikroelementov	Vir makroelementov
Nizka	šibka	Se ne dodaja posebej	Tekoče gnojilo, gnojilo v obliki tablet, hranilna podlaga	Ni potrebno posebej dodajati
Srednja	šibka do srednje močna	Dodajanje preko BIO CO2, tekočin z nadomestkom CO2 ali jeklenke	Tekoče gnojilo, gnojilo v obliki tablet, hranilna podlaga	NPK gnojila, soil
Visoka	srednje močna do mmočna	Potrebno dodajanje preko jeklenke	Tekoče gnojilo, soil	NPK gnojilo, soil

Akvarij z nezahtevnimi rastlinami

Za te je značilna šibka do srednje močna razsvetljava, ki jo najdemo v večini tovarniških kompletov (npr. Diversa Startup, EHEIM Vivaline LED, Juwel Rio LED). Tipične nezahtevne rastline so valisnerije, vodne čaše, suličarke, mahovi, vodoljube,  Anubiasi in praproti, ki zaradi počasnejše raste ne potrebujejo veliko hranil. 

Primeren vir ogljika predstavlja že dihanje rib, ki obenem poskrbijo tudi za dovolj dušika in fosforja. Za dodajanje mikro elementov in kalija se uporabljajo tekoča tedenska gnojila (Tropica Premium Nutrition, JBL Ferropol, EasyLife Profito).

Primer nezahtevnega akvarija (54l, razsvetljava 1x 15W T8, potrebno tedensko dodajanje gnojila)

Kadar ob sami postavitvi že vemo, da bi radi imeli bolj zaraščen akvarij, je pri sami postavitvi priporočljivo uporabiti hranilno podlago. Ta na začetku rastline oskrbi s primernimi hranili, obenem pa zagotavlja hranila bolj požrešnim rastlinam (kriptokorine, suličarke). Kadar se za podlago odločimo, obenem pa kasneje rastlin ne zasadimo, podlaga zgolj čaka pod peskom in ne vpliva na vodo. Z leti, ko se podlaga iztroši ali kadar je ne uporabimo, lahko rastline z močnim koreninskim sistemom pognojimo z glinenimi kroglicami, ki vsebujejo mikro elemente (JBL Ferropol Root, Tropica Nutrition Capsules).

Akvarij z nezahtevnimi in srednje zahtevnimi rastlinami

V teh akvarijih so potrebe po hranilih večje, obenem pa CO2-ja, proizvedenega s strani rib ni dovolj. V manjših akvarijih si lahko z BIO CO2 sistemi, medtem ko se pri večjih dodajamo tekoče nadomestke CO2 ali tega dodajamo preko jeklenke.

Gnojila, posebej prirejena tem akvarijem se še vedno dodaja tedensko, za razliko od klasičnih “tedenskih” gnojil, pa že vsebujejo tudi manjše količine makro elementov (npr. Tropica Specialised Nutrition). Kjub temu, se lahko nekoliko močnejši svetlobi zgodi, da zaradi intenzivne rasti začne primanjkovati makro elementov (fosfata, nitrata, kalija), zato priporočamo občasno preverjati vrednosti nitratov in fosfatov. Ob pomanjkanju te dodamo s klasičnimi NPK gnojili (npr. JBL NPK).

Primer srednje zahtevnega akvarija. Čeprav so rastline večinoma počasi rastoče, je zaradi količine potrebno že dodajati makro elemente (NPK).

 

Akvarij s srednje zahtevnimi in zahtevnimi rastlinami

Zahtevne ali AquScape akvarije naseljujejo najbolj požrešne rastline. Za podlago se tukaj uporabljajo žgane zemlje, ki vsebujejo mikro in makro elemente, dodajanje makro in mikro hranil je potrebno praktično na vsakodnevni bazi. Gre za specifične akvarije, ki presegajo namen tega članka.

 Namesto zaključka

Kompleksnost narave se na srečo izraža tudi v akvaristiki. Vrednosti hranil v vodovodni vodi se med posameznimi zajetji razlikujejo, rastline porabljajo hranila v različnih razmerjih, na rast rastlin vplivajo številni, tukaj ne našteti dejavniki. Akvarije je tako zelo težko “popredalčkati”, v teoriji in v praksi praviloma potrjeno gnojilo pa v tako v določenem akvariju ne da učinka.

Rastline na srečo hitro pokažejo, da jim česa manjka. Glede na spremembe barve ali luknje v listih preprosto prepoznamo pomanjkanje določenih hranil. O simptomih pomanjkanja, načinih merjenja in idealnih vrednostih bo govoril zadnji, tretji del prispevkov o gnojenju rastlin.