Nitaste zelene alge

Njihove skupne značilnosti so nitast (trihonalen) razrast, zeleni pigmenti ter podobni pogoji uspevanja – večinoma se tako pojavljajo v onesnaženih vodah. V sladkovodnih akvarijih so najpogostejši predstavniki rodov Cladophora, Spirogyra in Oedogonium. Točnejša identifikacija alg je mogoča  šele z mikroskopom, zato jim bomo posvetili samostojno objavo.

Razlogi za nastanek alg

Večina zgoraj omenjenih rodov je kozmopolitskih, kar pomeni, da posamezne predstavnike najdemo na vseh celinah. Pogoste so zlasti v vodah bogatih, z dušikom in fosfatom, kjer lahko s svojo bujno rastjo povzročijo težave.

V akvariju se najpogosteje pojavijo v novo postavljenih akvarijih, kjer pride do povišanih vrednosti zlasti dušikovih spojin. Praviloma se tako pojavijo v 3 do 4. tednu, po pojavu kremenastih (rjavih) alg in po nekaj tednih tudi izginejo. V biološko nestabilnih, močneje obremenjenih akvarijih z viški dušika (predvsem v obliki nitrata – NO₃) lahko alge povzročajo preglavice tudi kasneje.

Spirogyra je ena najpogostejših predstavnic sladkovodnih alg. Prepoznamo jo po dolgih, tankih nitih.

Rešitve

a) izboljšanje uspevanja rastlin

Biološko stabilen akvarij s primerno zasaditvijo rastlin je najboljša preventiva pred pojavom vseh vrst alg. Zadostna rastlinska masa, v kateri je dovolj hitro rastočih rastlin, ne porablja le nitrata, ampak oddaja tudi alotropne snovi, ki delujejo kot naravni algicidi, ki zavirajo rast alg. Primerna zasaditev in skrb za rastline (predvsem ustrezno gnojenje ter primerna osvetlitev) naj bo tako prvi in najpomembnejši ukrep. Podrobneje o primernem gnojenju pišemo v prispevku gnojenje akvarija.

b) uravnavanje moči ter svetlobe

V vzponom LED razsvetljave so številni proizvajalci akvarije opremili s svetili, ki s svetilnostjo močno presegajo svetilnost starejših neonskih svetil. Močnejši svetlobi je tako potrebno prilagoditi tako režim gnojenja kot izbiro rastlin. V primeru, ko moč svetlobe ne ustreza izbranim oziroma želenim rastlinam to s pomočjo kontrolerjev.

Akvarij naj bo osvetljen 8-10 ur.

c) ustrezna filtracija

Razgradnja amonijaka v nitrat je eden od ključnih delov dušikovega kroga, ki sploh omogoča življenje vodnih organizmov v akvariju. Amonijak (NH₃), za ribe in ostale vodne organizme strupena snov, nastaja zlasti pri presnovi beljakovin, v manjši meri pa tudi z razkrojem hrane in odmrlih delov rastlin. V vodo sproščen amonijak se ob prisotnosti bakterij spremeni v še vedno strupen nitrit (NO₂), ki ga druge bakterije spremenijo v ribam načeloma neškodljiv nitrat (NO₃).

Rastline in alge dušik potrebujejo za izdelavo beljakovin, pri čemer lahko vir dušika predstavlja tako amonijak kot nitrat. V primeru, da sta prisotna oba, rastline (kot tudi alge) veliko raje posežejo po prvem, saj morajo nitrat v več stopenjskih procesih spremeniti v amonijak, za kar potrebujejo kar nekaj energije.

Pojav nitastih alg je tako pogost zlasti v novo postavljenih akvarijih, kjer alge izkoristijo visoke vrednosti amonijaka, ki predstavlja energetsko poceni vir dušika. Kasneje se amonijak pojavlja zlasti v močno obremenjenih akvarijih z neustrezno, pogosto prešibko filtracijo, s čimer ne predstavlja nevarnosti le za pojav alg, ampak povzroča tudi padec imunske odpornosti rib ter pojav številnih bolezni.

Vrednosti amonijaka, nitrita in nitrata lahko enostavno preverimo s kapljičnimi testi (testi z reagenti na lističi so pogosto nenatančni, zato jih ne priporočamo).

Idealne vrednosti v že naseljenih akvarijih

NH₃: 0 mg/L
NO₂: 0 mg/L
NO₃: 3-15 mg/L

 
Rogolist (Ceratophyllum demersum) na sliki je eden najboljših porabnikov hranil

d) menjava vode 

Previsoke vrednosti nitrata (NO₃) lahko zmanjšamo z menjavo vode. V primeru, da visoke vrednosti nitratov vsebuje že vodovodna voda (pogosto zlasti na območjih z intenzivnim kmetijstvom) priporočamo uporabo reverzne osmoze – naprave, ki vodo prečisti, pri čemer izloči tako nitrate, fosfate kot pesticide, težke kovine in druge večje molekule.

e) spodbujanje anaerobne razgradnje

Če v aerobnih, s kisikom bogatih okoljih prihaja do razgradnje amonijaka v nitrate, prihaja v anaerobnih, s kisikom revnih okoljih, do njegove razgradnje imenovane denitrifikacija. Pri tej posebne vrste bakterij nitrat v več procesih razgradijo, pri čemer kot končni produkt nastaja dušik, ki vodo kot plin zapusti. Anaerobni pogoji v akvarijih nastajajo zlasti v spodnjih plasteh peska ter v določenih predelih filtrov.

Za uspešno delovanje anaerobnih bakterij je tako potrebna primerna debelina peska (vsaj 5 cm), v katerega prekomerno ne posegamo (npr. z globinskim sesanjem podlage). V filtrih anaerobna območja nastajajo zlasti v poroznih filter materialih (npr. sintranem steklu), kjer v zunanjih slojih nastajajo aerobna območja, v notranjih pa pride do pomanjkanja kisika in aerobnih pogojev, kjer se nitrat (in druge snovi) razgrajujejo.

Anaerobno aktivnost lahko spodbujamo z dodajanjem ustreznih bakterij (npr. MicrobeLift Special Blend), kot dodajanjem organskih snovi (npr MicrobeLift NoPo), ki anaerobnim bakterijam služijo kot vir energije, s čimer pospešimo njihovo aktivnost.

Panda gara (Gara flavatra) se prehranjuje z nitastimi ter kremenastimi algami. Z velikostjo do 8 cm so primerne za akvarije od 100l

f) naselitev algojedcev

Nitaste alge so hrana večine algojedih organizmov. Obožujejo jih Amano kozice, polži (posebej polži rodu Neritina in Vittina) ter številne ribe, od pritlikavih prisesnikov, ploščatih činkelj, panda gar, do večjih lisičk in številnih rastlinojedih somov oklepničarjev (plecotov).

Pred naselitvi algojedcev priporočamo, da preverite razloge nastajanja alg ter jih ustrezno odpravite. Zgolj dodajanje algojedih rib v že tako obremenjen akvarij vrednosti nitratov ne bo znižalo, verjetno se bo zamenjala le vrsta alg – hranila bodo namesto zelenih nitastih alg izkoristile rdeče (bradate) alge, ki večini algojedcev ne teknejo. Naselitev algojedcev naj bo tako le pika na i, z namenom, da odstranijo preostanke alg.