Polži v akvariju

Najpogostejši predstavnik polžev v sladkovodnih akvarijih so svitki (Planorbidae) ter korenčice (Physidae). Prepoznamo jih po rjavo obarvanih hišicah, ki dosežejo velikost do 1 cm. Poleg polžev v akvariju hitro opazimo tudi jajčeca, ki so videti kot prozorna želatina z majhnimi belimi pikicami (polžjimi jajčeci).

V nove akvarije pridejo polži praviloma z rastlinami (večina proizvajalcev rastlin teh ne obdela s fito farmacevtskimi sredstvi, saj lahko ta pomorijo kozice ali druge zaželene polže), mogoč pa je tudi prenos preko uporabljenega filter materiala ali rib. V praksi tako skoraj ne boste našli akvarija, v katerem ne bi prebivala vsaj manjša kolonija polžev – kar ne nazadnje niti ni slabo, saj so majhni polžki pomemben dejavnik stabilnosti akvarija.

Polžki se prehranjuje z algami, ostanki ribje hrane, odmrlimi listi rastlin, ter drugo organsko materijo. Zdravih listov in stebel rastlin ne jedo. V akvariju tako kolonije polžev predstavljajo čistilni servis, obenem pa so odlični biološki indikator higiene akvarije. V akvarijih, kjer ribe hranimo s pravilno količino hrane, rastline pa ne propadajo, polži ne bodo prišli do hrane, zato njihovo število manjše – izjema so le novo postavljeni akvariji, kjer je večja količina polžev običajna (sploh če akvarij ciklamo z dodajanjem hrane, ki zaradi odsotnosti rib nihče ne poje).

Prvi korak boja proti polžem

Prvi in najpomembnejši ukrep pri omejevanju populacije je odprava vzroka. Začnemo lahko pri rastlinah, ki so praviloma velik vir hrane za polže. K redni skrbi akvarija tako spada tudi rezanje rumenih listov (npr. predvsem pri vodnih čašah ali suličarkah), ter redno striženje stebelnic. Te s svojo hitro rastjo dosežejo gladino, pri čemer zgornji del rastline senči spodnje liste, ki zaradi pomanjkanja svetlobe propadajo.

Ko opravimo vrtno vrtnarjenje, je čas, da preverimo, ali hranimo ribe v primernih količinah. Upoštevanje zlatega pravila hranjenja (hranimo, koliko ribe pojedo v nekaj minutah) vam ne pomagalo le pri zmanjševanju količine mulja, ampak bo manj odpadne hrane hitro zmanjšalo tudi število polžkov v akvariju.

Preventiva pri rastlinah

Kot smo omenili že zgoraj, je prisotnost polžev v manjši meri koristna, zato je poglavje o razkuževanju rastlin namenjeno predvsem tistim, ki polžev na vsak način ne želijo v akvariju. Ker so rastline najpogostejši vir, je največ pozornosti potrebno predvsem pri njih.

Večina proizvajalcev rastlin te ponuja v dveh variantah; in vitro in klasičnih košaricah. In vitro rastline so gojene v posodicah s posebnim hranilnim gelom. Ker ta ne predstavlja hrane samo rastlinam, ampak tudi plesnim, se celoten postopek – od priprave do vzgoje odvija v laboratoriju. Rastlina od začetka do sajenja v akvariju ni izpostavljena vodi, zato seveda tudi polžev tukaj ne najdemo. Drugo skupino rastlin, je pred sajenje v akvariju potrebno razkužiti.

Za razkuževanje lahko uporabimo arekino (5% raztopino pripravimo tako da zmešamo 19 delov vode in 1 del arekine. Rastline pomočimo za nekaj sekund) ali hipermangan (v vodi raztopimo toliko hipermangana, da je voda rahlo obarvana. Rastline namakamo 5 minut).

Plenilske helence lahko naselimo tudi v najmanjše akvarije. Za zmanjšanje števila polžev naselimo eno helenco na 20 L

Kurativa – plenilci

Med akvarijskimi prebivalci obstaja kar nekaj vrst, ki se prehranjujejo s polži. Za manjše akvarije so zlasti primerne pogovorno imenovane Helence (Anentome helena). Gre za do 3 cm velike plenilske mesojede polže, ki tako v naravi kot akvariju lovijo manjše polže. V primerjavi s svitki, je njihovo razmnoževanje počasnejše, obenem pa veliko lepše, ter tudi v nekoliko večjem številu ne kazijo videza akvarija.

Drug, pogosto uporabljan plenilec, so činklje. Ker za relativno veliko skupino rib, pretežno iz Azije, ki se prehranjujejo tudi s polži. Njihova največja slabost je velikost (v zadnjih letih so sicer odkrili tudi nekaj vrst, ki jih lahko naselimo v 50 L akvarij) in socialno obnašanje – so namreč jatne ribe, zato jih moramo v akvarij naseliti v jati vsaj petih primerkov.

Izbira plenilcev, kot oblike nadzore nad polži v akvariju naj ne bo impulzivna. Naselitev polžev ali rib nam namreč omeji možnost gojenja drugih vrst polžev, sploh pri činkljah pa jata pomembno zmanjša tudi število rib, ki jih lahko naselimo zraven njih. Za njih se tako odločimo le, če so nam vizualno všeč, prehrana s polži pa je drugodtega pomena.

Rilčaste činklje (Chromobotia macracanthus) so pogosto naseljene v premajhne akvarije z namenom kontrole nad nezaželenimi polži. Vrsta zraste do 25 cm, jata pa potrebuje akvarij velikosti vsaj 400 L. 

Kurativa – pasti za polže in ročno odstranjevanje

Za odstranjevanje polžev lahko uporabimo tudi pasti, ali v akvarij dodamo košek kumarice / bučke. Bučko s polži, ki se pridejo past na zelenjavo, naslednji dan odstranimo iz akvarija.

Kurativa – sredstva proti polžem

Sredstva proti polžem delujejo na osnovi bakra, ki je strupen za večino nevretenčarjev, med katere spadajo polži (žal pa tudi kozice in raki). Ribam pripravki niso nevarni, so pa nevarni za prej omenjene kozice in druge vrste polžev – tako ob samem dodajanju, kot tudi nekaj mesec po njem, saj manjši del bakra kljub menjavi ostane v vodi. Uporabo sredstev tako odsvetujemo, saj vam onemogoči naselitev nevretenčarjev tudi v prihodnosti.

Generalka akvarija

Zamenjava ali prekuhavanje dekoracije ter razkuževanje rastlin bo delovalo le na kratek rok. Polži bodo še vedno prisotni v filtru (z razkuževanjem tega boste uničili tudi vse koristne bakterije), obenem pa obstaja verjetnost, da bodo v akvarij prišli tudi na kak drug način. S prekuhavanjem peska, boste uničili bakterije v njem, sam akvarij pa bo tako spet potreboval nekaj mesecev, da bo dosegel biološko stabilnost.