Probiotiki in prebiotiki v prehrani rib

Raziskave, izboljšanje tehnologije proizvodnje in spoznanje, da je kakovostna prehrana osnova zdravih akvarijskih prebivalcev, so drastično spremenile izdelavo hrane. Ob vedno večjem pomenu kakovostnih sestavin, vključevanju novih funkcionalnih živil (v žargonu sodobne prehrane bi jim lahko rekli tudi prehranski dodatki) igrajo vedno pomembnejšo vlogo probiotiki in prebiotiki.

Probiotiki

Delovanja prebavil si brez mikroorganizmov ni mogoče predstavljati. Različne bakterije, virusi, glive in alge, označene z izrazom mikrobiota (v starejši literaturi tudi črevesna flora), igrajo pomembno vlogo pri predelavi hrane, delovanju imunskega sistema in obrambi pred okužbami prebavil tako pri človeku kot tudi akvarijskih prebivalcih.

a) Predelava hrane

Za predelavo nekaterih hranil (npr hitin, celuloza) ribe ne proizvajajo primernih encimov. Njihova predelava je tako odvisna od mikroorganizmov v črevesju, ki v zameno za “prostor” oskrbijo telo s številnimi snovmi (vitamini, aminokislinami in maščobnimi kislinami), ki nastanejo kot posledica mikrobiološke predelave hranil. Ob porušenem ravnotežju in pojavu patogenih organizmov prihaja do razgradnje hranil po drugačnih mehanizmih. Oskrba telesa gostitelja je tako prekinjena, obenem pa so lahko novi produkti za telo tudi strupeni in vplivajo na zdravje celotnega organizma.

b) zaščita pred okužbami prebavil

Prebavila predstavljajo območje neprestanega boja za prostor in hranila. Koristni mikroorganizmi tako patogenim ne bodo odvzeli le prostora in hrane, ampak se z njimi tudi aktivno borijo (npr. preko proizvajanja učinkovin, ki uničujejo ali zavirajo rast konkurenčnih, patogenih vrst). Zdrava in uravnotežena mikrobiota zagotavlja črevesno pregrado, ki učinkovito preprečuje okužbe prebavil s patogenimi organizmi.

Mlečnokislinske bakterije Pediococcus acidilactici so najpogostejši probiotik v prehrani akvarijskih rib (vsebuje ga tudi linija hran Dr. Bassleer).

c) delovanje imunskega sistema

Imunski sistem rib sestavlja prirojen (tvorjenje nespecifičnih enot) in pridobljen imunski sistem (tvorjenje specifičnih proti, ki nastanejo šele po okužbi). Dodajanje probiotikov izboljša zlasti prirojeno imunost, saj spodbuja delovanje fagocitoze (procesa, pri katerem celice požrejo tujke), poviša raven protiteles ter izboljša delovanje sistema komplenentov.

Prebiotiki

Pod prebiotike uvrščamo snovi, ki spodbujajo aktivnost ali razmnoževanje koristnih mikroorganizmov (probiote) v prebavilih. Za gostitelja (ribe) neprebavljiva vlakna (polisaharidi), predstavljajo energetski vir mikrobioti, posledično pa izboljša vse zgoraj opisane funkcije probiotikov. Najpogosteje uporabljeni probiotiki v prehrani rib so inulin, hitin in beta glukan.

Kvasovke oziroma pivski kvas je najpogostejši vir beta glukana v hrani akvarijskih rib

Ob posrednem delovanju (vpliv na koristne mikro organizme v prebavilih, njihov vpliv na telo gostitelja) imajo nekateri prebiotiki (imunosaharidini) tudi neposreden vpliv na imunski sistem. Mehanizmi delovanje še sicer niso povsem pojasnjeni, dosedanje študije pa so pokazale, da prebiotiki neposredno stimulirajo receptorje makrofagov ter delovanje sistemov komplementov.