Rastlinski filter v ribniku

 

Fosfor, dušik, kalij

Kalij, dušik in fosfor so osnovni gradniki, iz katerih so sestavljene tako rastline kot alge. Glavni vir kalija v vrtnih ribnikih je zemlja, v katero zasadimo rastline, nekaj pa ga v ribnik pride tudi z vodovodno vodo. V primerjavi z naravnimi okolji je v ribnikih, narejenih s folijo, zemlje relativno malo, kar ima za posledico nizke vrednosti kalija (tudi sicer višje vrednosti kalija rasti alg ne bi spodbujale, saj ga je v naravi od vseh treh elementov največ). Nasprotno visoke vrednosti fosforja (predvsem v obliki fosfatov) in dušika (predvsem v obliki nitratov) spodbujajo rast alg, obenem pa so njihove vrednosti večinoma nekaj krat višje od tistih v naravi.

Osrednji vir fosforja predstavlja hranjenje rib. Te iz hrane porabijo le del fosforja, medtem ko preostanek izločijo v vodo (podrobno o fosforju si lahko preberete v članku Fosfat v vrtnih ribnikih). Vir dušika predstavlja dihanje rib, ki v neprestano izločajo amonijak.

Ribnik na sliki ima dva rastlina filtra. Območje enega predstavlja plitvina v zgornjem delu slike, drugega pa kanal na levi strani. 

Tekma med algami in rastlinami

Da je življenje nenehen bolj za obstanek in prevlado, je 200 let nazaj ugotovil že Charles Darwin in nič kaj drugačna pravila ne veljajo niti v ribnikih. Kot je bilo že omenjeno, v naravnih vodah od vseh treh osnovnih hranil, ki jih za rast potrebujejo tako rastline kot alge, najbolj primanjkuje fosfata. Rastline, kot višje razviti organizmi, so skozi razvoj nižjim vrednostim prilagodile, zaradi česar so pri črpanju uspešnejše kot nasprotnice alge. Kadar je fosfata več, je ta na voljo tako rastlinam kot algam.

Če so pri fosfatih edini porabniki rastline (in alge), je pri porabi nitratov v konkurenci še en tekmec oziroma pravzaprav milijoni tekmecev. V okolju brez kisika, ki se v ribnikih pojavlja predvsem okrog koreninskih sistemov rastlin, se naselijo posebne vrste bakterij, ki so sposobne razgradnje nitratov v dušik, ki kot plin zapusti ribnik.

Osnovna funkcija rastlin, tako v ribniku, kot rastlinskem filtru, je poraba fosfatov in nitratov, s čimer so alge oropane osnovnega “goriva”, ki poganja njihovo rast. Kot stranski učinek, se poleg rastlin naselijo tudi bakterije, ki podpirajo tako filter pri razgradnji amoniaka, obenem pa v anaerobnih conah razgrajujejo tudi nitrate

Plavalni ribnik na sliki ima regeneracijsko cono zasajeno z lokvanji, kar relativno redko in dokaj neposrečeno, saj lokvanji
niso dobri porabniki hranil (da je hranil preveč je vidno po nitastih algah na dnu)

Rastlinski filter

Potrebna površina rastlinskega dela je odvisna predvsem od števila, velikosti in vrste rib. Kot osnovno vodilo velja, da mora z rastlinami biti zaraščena vsaj 1/3 ribnika (v to ne štejemo plavajočih rastlin ali lokvanjev). Rastlinski filter je tako lahko del ribnika (v plavalnih ribnikih temu delu pravimo regeneracijska cona), pregrajen del ribnika ali popolnoma ločena enota, ki je z glavnim ribnikom zgolj povezana (zadnja varianta je najbolj učinkovita, saj je kroženje vode skozi substrat z rastlinami boljše, filtracija pa učinkovitejša).

V primeru ločitve oglednega in rastlinskega dela, naj ta zajema med 35 in 45% površine ribnika (za plavalne ribnike je potrebna površina še večja). Globina rastlinskega dela naj znaša med 35 in 50 cm, oblika pa naj bo, če je le mogoče podolgovata. Za substrat uporabimo pesek (nikoli ne zemlje!), ki ga nasujemo v višini vsaj 15 cm. Za spodnji sloj uporabimo pesek večje granulacije (16-32 mm), nanj pa nasujemo fin pesek granulacije 4-16 mm.

Kroženje vode med filtrom in ribnikom je mogoče urediti na dva načina. Pri prvem nivo rastlinskega filtra dvignemo nad nivo ribnika vsaj za 20 cm. Za črpanje vode v rastlinski del uporabimo iztok filtra ali samostojno črpalko, ki jo namestimo v ribnik. Vračanje iz rastlinskega dela poteka s prostim padcem.

Pri drugi varianti sta nivoja ribnika in rastlinskega filtra enaka, povezava pa poteka pod zemljo. Ta poteka preko skoznikov (prebojev) folije, zato je varianta smiselna predvsem pri gradnjah novih ribnikov.

 

Rastline za rastlinski filter

Osnova rastlinskega filtra naj bodo hitro rastoče rastline, ki so odlični porabniki hranil. Za filtre so najbolj primerne:

• pokončni ježek
• jezerski biček
• navadni trs
• vodna perunika
• obrežni šaš
• navadno ločje 

Za popestritev lahko poleg zgoraj naštetih rastlin zasadimo tudi nekaj cvetočih trajnic. Rastlin praviloma ne sadimo v lončke, ampak prosto v substrat, s čimer omogočimo rastlinam lažje širjenje. Prvi dve leti se rastline šele zaraščajo, kasneje pa je potrebno redno redčenje, s čimer vzdržujemo pretočnost filtra.