Ribniške rastline

Na prvo vprašanje drugače, kot pritrdilno sploh ni mogoče odgovoriti. Tako, kot v naravi, imajo tudi v ribniku rastline pomembne funkcije, tako za ribe, kot celotno biološko ravnovesje ribnika.

Najpomembnejše funkcije rastlin v vrtnih ribnikih so predvsem:

• črpajo hranilne snovi s čimer odvzemajo hrano algam, obenem pa oddajajo naravne algicide s čimer dodatno zavirajo njihovo rast
• koreninski sistem obvodnih rastlin nudi prostor za naselitev koristnih bakterij, ki izboljšajo kvaliteto vode
• plavajoče rastline nudijo ribam senco in občutek varnosti, algam pa odvzemajo svetlobo
• vodne in obvodne rastline nudijo prostor za odlaganje iker, mladicam pa nudijo skrivališča pred večjimi usti ter živo hrano za prvo obdobje življenja
• s fotosintezo višajo ravni kisika v vodi

Katere rastline so najprimernejše?

Čeprav si ribniške rastline delijo isto okolje, so med njimi velike razlike. Nekatere lahko rastejo povsem pod vodo, nekatere dobri porabniki rastlin, spet druge lepo cvetijo. V praksi se tako pogosto zgodi, da v ribniku prevladuje le ena ena nekaj vrst (najpogosteje kraljujejo le lokvanji), na druge pa se pogosto pozabi.

Za optimalno biološko delovanje ribnika je ključno, da je rastlin dovolj, obenem pa so te tudi pravilno izbrane. Pri količini velja, da naj bo v ribniku zasajena vsaj ena tretjina površine, pri čemer se lokvanji v to ne štejejo. V pravilno načrtovanem ribniku bo večina rastlin možno zasaditi v plitvo vodo (1. polico), katera ustreza tudi največjemu številu rastlin. Nekaj izjem, ki uspevajo tudi bolj globoko, lahko zasadimo v nekoliko večjo globino (2. polica) oziroma na dno.

Dobri porabniki hranil

Dobri porabniki hranil so obvodne rastline z močnimi koreninskimi sistemi in hitro rastjo. Za rast in razvoj črpajo hranila (fosfate, nitrate), s čimer omejujejo rast alg, obenem pa se v njihovih koreninskih sistemih naselijo milijarde bakterij, ki pomagajo pri čiščenju vode. Večino sadimo na prvo polico, nekatere (npr. rumena perunika, pokončni ježek, jezerski biček), pa prenašajo tudi nekoliko bolj globoko vodo in jih lahko sadimo na drugo polico.

Zaradi hitre in invazivne rasti jih praviloma sadimo v večje košare, izjemoma v velikih ribnikih pa tudi prosto v podlago. Pri sajenju uporabimo rečni pesek granulacije 4-8mm, gnojenje (z izjemo ilovnatih kroglic) pa ni potrebno. Delež dobrih porabnikov naj znaša vsaj 20% površine, pri čemer je priporočljivo, da kombiniramo različne vrste. Nekatere namreč prično z rastjo prej, medtem ko druge bolje prenašajo vročino, s čimer zagotovimo porabo hranil skozi celotno ribniško sezono.

Oksigenatorji

Oksigenatorji so vode rastline, praviloma v celoti potopljene v vodi (z izjemo cvetov). Za ribnik so koristne zaradi proizvajanja alotropnih snovi – naravnih algicidov, ki zavirajo rast alg v okolici, obenem pa v vodo sproščajo tudi kisik. Mednje tako uvrščamo prave vodne rastline (npr. rogolist, vodne kuge), kot obvodne rastline, ki tvorijo submerzne (podvodne) liste. Prve tako sadimo v globoko vodo, druge pa praviloma v plitvo, od koder se bodo plazile in razraščale v globino.

V primerjavi z obvodnimi rastlinami imajo oksigenatorji plitve korenine, ki služijo zlasti pritrditvi. Sadimo jih tako lahko v manjše košare ali prosto, za sajenje pa praviloma uporabimo droben pesek. Njihov delež v ribniku naj znaša vsaj 10% površine, pri čemer je prav tako priporočljivo kombinirati nekaj vrst (alotropne snovi ne delujejo le proti algam, ampak tudi proti rastlinam, tako da prevelika pestrost tukaj ni smiselna – pogosto namreč prevlada le nekaj vrst).

Preostale rastline

Med preostale rastline uvrščamo obvodne rastline, ki so predvsem dekorativnega videza, najpogosteje zaradi čudovitih barv cvetov ali njihovih vonjav. Praviloma jih sadimo na prvo polico, nekatere (npr. pontederij) pa tudi na drugo.

Zaradi počasnejše, manj agresivne rasti naj bodo cvetoče rastline zlasti dodatek, ki zapolni mesta pa zasaditvi dobrih porabnikov in oksigenatorjev. Sadimo jih v pesek ali zemljo (nekatere vrste potrebujejo bolj peščeno, druge ilovnato zemljo), posamezne rastline, ki potrebujejo več hranil pa tudi gnojimo z gnojili za lokvanje, medtem ko za ostale uporabimo ilovnate krogljice.

Lokvanji

Lokvanji spadajo med najlepše in najmarkantnejše rastline, na katere pomislimo ob obembi ribnika. Zaradi velike potrebe po hranilih potrebujejo s hranili bogato zemljo, ki obenem hranila sprošča tudi v vodo. Z izjemo senčenja lokvanji tako bistveno ne vplivajo na kvaliteto vode in jih praviloma ne štejemo v potrebno površino.

Z izjemo pritlikavih sort, ki jih sadimo v plitko vodo, jim ustreza nekoliko globja voda, zato jih sadimo na drugo polico ali dno ribnika (odvisno od sorte in njenih zahtev). Kotiček, ki ga namenimo lokvanjem, naj bo miren, brez močnega toka ali špricajoče vode. Sadimo jih v velike košare, po notranjosti obdane z juto ali geotekstilom, ki prepreči izpiranje zemlje skozi košaro. Za sajenje uporabimo ilovico, ki jo pognojimo z namenskimi gnojili za lokvanje. Na vrh nasujemo nekaj centimetrov peska, ki ribam preprečuje izkopavanje.

Plavajoče rastline

Plavajoče rastline so, za razliko od prej naštetih, praviloma enoletnice. Zaradi hitre rasti hitro pokrijejo in osenčijo ribnik, obenem pa porabijo kar nekaj hranil. Njihova naselitev je smiselna zlasti v novo postavljenih ribnikih, kjer obvodnih rastlin še ni dovolj oziroma se še niso zarasle. Ker gre večinoma za enoletne rastline (izjema so naprimer dristavci), jih jeseni odstranimo iz ribnika, saj sicer s propadanjem obremenijo vodo, njihovo gnitje pa lahko v jesenskih mesecih povzroči številne nevšečnosti.