Trdota in pH vrednost v ribniku

Skupno trdoto sestavljajo minerali oziroma kovinski ioni (glavna sta kalcij in magnezij), ki so rastopljeni v vodi. Tako rastline kot ribe in druge živali minerale nujno potrebujejo za rast in življenje.

Karbonatna trdota ali alkalnost vode je veliko bolj kompleksna. Njena vrednost določa količino karbonatnih in bikarbonatnih ionov v vodi oziroma pufersko sposobnost vode, ali povedano enostavneje – koliko kisline v vodi se lahko nevtralizira.

Tukaj tako pridemo še do tretjega parametra – pH vrednosti. Za potrebe tega prispevka naj zadošča definicija, da s pH vrednostjo ugotavljamo, ali je voda kisla ali bazična. pH vrednost je povezana tako s karbonatno, kot skupno trdoto. Večje, kot je število rastopljenih mineralov (višja, kot je skupna trdota), višji je pH. Več kot je karbonatnih in bikarbonatnih ionov (višja je karbonatna trdota) več kislina se lahko nevtralizira – bolj stabilna je pH vrednost.

prikaz gibanja pH vrednosti glede na KH vrednost. Višja, kot je ta, manjše je nihanje

Glavni vir mineralov v naravi so kamnine. Te se v vodi počasi raztapljajo, pri čemer oddajo v vodo različne ione in višajo vrednost vode. Za karbonatno trdoto so potrebne apnenčaste kamnine, kjer se kalcijev karbonat (apnenec) raztaplja in viša KH vrednost. Slednje lahko preprosto preverite v pralnem ali pomivalnem stroju, kjer karbonatni ioni ob segrevanju reagirajo ter tvorijo vodni kamen.

Ribe, rastline, bakterije kot tudi občasni prebivalci ribnikov, so se skozi tisočletja prilagodili na stabilno, rahlo bazično pH vrednost. Njeno nihanje ali izrazito nizke in visoke pH vrednosti tako zelo negativno vplivajo na njihovo življenje. Zaradi nihanja se tako ribam poslabša imunska odpornost, slabša je razgradnja snovi s strani bakterij, amonijak ali nitrit lahko že v malih količinah postaneta smrtna za ribe in še bi lahko naštevali.

V vrtnih ribnikih poskušamo vzdrževati KH vrednost nad 4°, pri čemer je pH stabilen, njena vrednost pa je praviloma med 7,6 in 8,6. Vrtni ribnik tako stalno polnimo z vodovodno vodo ali vodo iz studencev (pazimo na mikrobiološko čistost), ki po naravni poti vsebuje minerali. Ribnika nikoli ne polnimo z deževnico, saj ta mineralov ne vsebuje.

Tako kot v naravi se tudi v ribniku porabljajo tako minerali (iz skupne trdote), kot karbonati (iz karbonatne trdote). Rastline vgrajujejo magnezij in kalij v svoje liste in stebla, ribe in žabe vgrajujejo kalcij v svoje kosti, karbonate porabljajo rastline ali pa ti reagirajo s kislinami (npr. kisel dež). Kamnin kot naravnega vira v ribniku ni (vsaj v zadostni količini) zato skupna in karbonatna trdota s časom padata, pH pa se niža in postaja vedno bolj nestabilen.

Za višanje karbonatne in skupne trdote v vrtnih ribnikih uporabljamo mešanice naravnih mineralov (npr. JBL StabiloPond basis in JBL StabiloPond KH), ki povišajo vrednost skupne in karbonatne trdote, pH vrednost pa držijo v optimalnem območju. Ti se praviloma dodajajo na vsakih 4-6 tednov oziroma po potrebi (npr. ob močnem deževju).

pH vrednost in karbonatno trdoto je mogoče preprosto izmeriti s kapljičnimi testi. Tako je na preprost in hiter način mogoče preveriti, ali je mineralov že zmanjkalo in jih je potrebno ponovno dodati.

Z JBL PondCheck testom se preprosto ugotovi, ali v vodi primanjkuje mineralov. Za test KH vrednosti zgolj dodamo štiri kapljice reagenta in pogledamo barvo (modra pomeni, da je karbonatna trdota višja od 4°, rumena da je nižja). Pri testu za pH dodamo reagent in primerjamo barvo epruvete z barvami v krogu.