Suličarke (Echinodorus sp.) prihajajo iz Južne Amerike, kjer jih najdemo na obrežjih rek. Ob naravnih različicah so danes na voljo še številni križanci, za vse pa velja, da gre za nezahtevne rastline.

Echinodorus cordifolius naseljuje široko območje od ZDA (Teksas, Florida, lokalno tudi nekatere severnejše države), Mehike Srednje ter Južne Amerike vse do Paragvaja. Naseljuje močvirja, jarke, ribnike in druga območja s stoječo vodo in s hranili bogato podlago. Listi ovalne oblike v emerzni (nadvodni) obliki dosežejo velikost do 20-45 cm, kar skupaj s steblo znese do 100 cm. Ob številnih naravnih variacijah (posledica širokega območja naselitve), so danes na voljo še številne sortne različice, ki se razlikujejo v barvi listov ali velikosti (listi so praviloma manjši).

Pri različici Echinodorus cordifolius red so mladi listi nežne, rožnate barve. V dolžino dosežejo do 15 cm, končna višina rastline pa je 50-60 cm. Sadimo jo v odprte akvarije, kjer bo zraste izven gladine in občasno cvetela ali v zadnji plan večjih akvarijev.

Rezanje in razmnoževanje

Redno oskrbo predstavlja odstranjevanje starih listov. Razmnoževanje je mogoče spolno (cvet na dolgem peclju požene nad vodno gladino) ali vegetativno preko živic. Te prekinemo, ko ima mlada rastlina že razvite korenine in vsaj 3 do 4 liste.

Gnojenje

Suličarke spadajo med bolj “požrešne” rastline. Za dobro uspevanje je ključna predvsem oskrba koreninskega sistema. Pri novo postavljenih akvarijih uporabimo kakovostno hranilno podlago (priporočamo Tropica Substrat). V starejših akvarijih z iztrošeno hranilno podlago, oziroma če te nismo uporabili, gnojimo s kapsulami, ki vsebujejo tudi mikroelemente (priporočamo Tropica Nutrition capsules).

Ostalo

V naravi suličarke rastejo tako na kopnem kot delno ali v celoti potopljene v vodi. Glede na rastišče rastlina tako razvije podvodne (submerzne) ali nadvodne (emerzne liste). Ker je večina suličark gojenih emerzno, starejši nadvodne liste počasi nadomestijo mlajši, podvodni. Postopno rumenenje starejših listov ob zasaditvi ne pomeni propadanja rastline, ampak je povsem normalen pojav za vse suličarke.