Med rogoliste (Ceratophyllum) trenutno uvrščamo pet vrst, ki naseljujejo praktično vse kontinente. Za vse je značilno živo zeleno steblo s tankimi, na iglice spominjajočimi listi. Rast rastline je lahko plavajoča ali navpična, pri čemer se spodnji listi preobrazijo v “sidra”, ki zadržijo rastlino v sedimentu.

Alge in rastline imajo zelo podobno zgradbo, zato tudi za rast in razvoj potrebujejo v osnovi enaka hranila, med katerimi prevladujejo zlasti fosfati in nitrati.

Rastline, kot višje razviti organizmi, so pri črpanju uspešnejše, zato velja preprosta enačba; več kot je rastlin, manj hranil je na voljo algam. Kot stranski proizvod fotosinteze rastline oddajajo kisik. Večina ribniških rastlin spada med obvodne, kar pomeni, da imajo v vodi le korenine. Kisik, ki nastaja v klorofilu zelenih delov, ki so nad vodno gladino, se tako sprošča v zrak. Vodna kuga in ostale vodne rastline so v celoti potopljene, zato lahko kisik izločajo le v vodo, s čimer povišujejo vrednosti kisika v vodi. Ta ne koristi le ribam, ampak so od njega življenjsko odvisne tudi koristne bakterije v filtru. Tretji razlog, zaradi katerega je priporočljivo gojenje pravih vodnih rastlin, je algicidno delovanje. Rastline in alge se ne bojujejo le za hranila, ampak tudi življenjski prostor in svetlobo. Z algami prerasle rastline ne prejmejo dovolj svetlobe, zato so rastline skozi evolucijo razvile številne obrambne mehanizme, ki preprečujejo rast alg. Vodne rastline tako v vodo oddajajo naravne spojine, ki zavirajo rast alg ter delujejo kot naravni algicidi.

Sajenje v ribniku

Kot je bilo že omenjeno lahko rogolist rase prosto plavajoč ali zasidran v substrat. V ribnikih brez peska (le folija / kalup) stebla vzamemo iz vezice in jih spustimo v ribnik. V ribnikih z peskom lahko rogolist pustimo v vezici, ki jo potopimo na dno ribnika do maksimalno 1m globine.

Jeseni se rastline potopi na dno, od koder spomladi splava nazaj na površino.

Sajenje v akvariju

Rogolist je eden boljših porabnikov hranil, obenem pa nudi odlična skrivališča za mladice (npr. živorodke, kot so gupiji, platiji) in kozice. Labirintovci (predvsem bette in nitkarji) rogolist uporabijo za gradnjo gnezda, ribe, ki plavajo tik pod površino (npr. ščukcem) pa nudi zavetje in občutek varnosti.

Razmnoževanje in rezanje

Rastlino najlažje razmnožimo vegetativno z deljenjem stebla, teoretično pa je mogoče tudi s semeni.

V ribnikih z veliko organsko onesnaženostjo rogolist sproti redčimo.

Slovensko ime	Rogolist
Latinsko ime	Ceratophyllum sp.
Velikost	25 - 100 cm
Hitrost rasti	hitra
Svetloba	šibka do močna
CO2	0 - 25 mg / L
Temperatura	6 - 28 °C
pH	6 - 7
Trdota	mehka do trda
Zahtevnost	nezahtevna

Število stebel v vezici: 5