Japonski kolmež (Acorus gramineus) je močvirska rastlina, ki naseljuje vlažne habitate Japonske, Koreje in Kitajske. Sabljasti listi, ki izraščajo iz plazeče korenike, dosežejo višino do 60 centimetrov. Poleg naravne variante s povsem zelenimi listi so na voljo še številne gojene sorte, med katere sta najbolj priljubljeni Ogon (list je vzdolžno predeljen na polovico, ena je zelena, druga rumena) in Veriagata (list je vzdolžno predeljen na polovico, ena je zelena, druga bela).

Podobno kot navadni kolmež ima tudi japonski kolmež sladki vonj. Obe vrsti spadata med enokaličnice, a sta se od sorodnih vrst ločila že pred časom. Sorodstveno tako nimata bližnjih predstavnikov – v rodu sta le dve vrsti (pravi kolmež in japonski kolmež), ki sta tudi edina predstavnika družine kolmeževk (Acoraceae) in reda kolmežev (Acorales).

Sajenje v ribniku

Japonski kolmež je v primerjavi s pravim kolmežem nekoliko slabši porabnik, a je zaradi nižje rasti in zanimivih barvnih variant vseeno priljubljena rastlina. Rast plazeče korenike je relativno počasna, korenine pa ne globoke, zato se v srednje velikih in velikih ribnikih lahko sadi prosto. V manjših ga sadimo v večje plastične ali tekstilne košare premere vsaj 30 cm. Sadimo ga neposredno v pesek, ob sajenju pa priporočamo gnojenje z iilovnatimi kroglicami. Gladina vode nad robom košare naj znaša do 5cm. 

Razmnoževanje in rezanje

V poletnih mesecih lahko na približno prvi tretjini listov opazimo rumenkaste, do 3 centimetrov dolge stožce, ki so pravzaprav socvetja. Z zorenjem cvetovi porjavijo, a v evropskem podnebju, semena ne dozorijo. Vegetativno se razmnožuje z delitvijo korenike, kar lahko opravimo od pomladi do jeseni. V nasprotju z navadnum kolmežem, je japonski listopaden, zato listov ne režemo. V primeru pojava gliv (črne pike na listij) liste povsem pri koreniki porežemo.