Krčnice (rod Hypericum) so široko razširjene rastline, ki jih najdemo na praktično vseh kontinentih. Številne vrste danes veljajo za nadležne plevele v kmetijstvu, nekatere pa predstavljajo invazivne vrste. V Sloveniji je prisotnih 11 vrst, med katerimi je zagotovo najbolj poznana šentjanževka (Hypericum perforatum). Ta se v ljudski medicini uporablja za zdravljenje depresij, krčev, kožnih vnetij in opeklin.

Močvirska krčnica (Hypericum elodes) naseljuje vlažne predele Zahodne Evrope od Portugalske do Anglije. V Sloveniji je vrsta prisotna na Ljubljanskem barju, kjer gre najverjetneje za njeno najbolj vzhodno območje razširjenosti. Najpogosteje jo najdemo v zakisanih tleh ob robovih ribnikov, barij in močvirij, pogosto v družbi z žabarko (Baldellia ranunculoides). Močvirska krčnica ima za rod Hypericum neznačilno, plazeče steblo. Iz sivkasto zelenega stebla izraščajo korenine ter majhni, nasprotno nameščeni elipsasti listi, ki so tako kot steblo zaradi trihomov sivkasto zelene barve. Majhni rumeni cvetovi se pojavijo v poletju, rastlina pa spada med rastline z relativno dolgo dobo cvetenja.

Sajenje v ribniku

Močvirska krčnica slabo prenaša visoke vrednosti hranil, zato je primerna zlasti za mlake in manj obremenjene ribnike. Z višino dobrih 30cm, je močvirska krčnica primerna zlasti za brisanje mej med ribniki in zunanjo okolico. Sadimo jo v prvo polico, tako da vodna gladina ne sega čez korenine.

Razmnoževanje in rezanje

Rumene cvetove sestavlja 5 cvetnih listov. Socvetja so nameščena na vrhu pokončnih poganjkov, posamezni cvetovi pa se odpirajo v nekaj dnevnih presledkih, zaradi česar se obdobje cvetenja podaljša. V Sloveniji praviloma cveti od junija do septembra.

Enostavno jo razmnožujemo z deljenjem rastline.