Spominčice (Myosotis) so verjetno ene od rastlin, ki prve priplavajo pred oči ob spominu na cvetje babičinega vrta. Nekoliko pozornejši obiskovalci narave nanje naletijo tudi na hribih, nižinskih gozdovih ali med polji, kar niti ne preseneča – ne nazadnje je v Sloveniji prisotnih kar 10 vrst, ki uspevajo kot enoletnice, dvoletnice ali trajnice. Cvet, značilne svetlo modre barve (izjema je pisana spominčica, M. discolor) je sestavljen iz 5 manjših cvetnih listov.

Močvirska spominčica Myosotis scorpioides, pogosto označena s sinonimom Myosotis palustris, naseljuje vlažne travnike, obrežja tekočih vod in močvirja širom Evrope in Azije, pogosta pa je tudi v Severni Ameriki, kjer jo vodijo kot invazivno vrsto. V Sloveniji je močvirska spominčica razširjena od nižin do subalpskega pasu, a nanjo zaradi izginjanja habitatov in pojavljanja invazivnih vrst ne naletimo več tako pogosto.

Ob naravni, modro cvetni različici, je v vrtnih ribnikih mogoče zaslediti tudi belo cvetno, ki pa se sicer od naravne ne razlikuje. Obe tako veljata za hvaležni, dolgo cvetoči trajnici, ki ju zaradi nizke višine (zrasteta le do 20 cm) lahko sadimo tako v manjše, kot večje ribnike.

Sajenje v ribniku

Močvirsko spominčico sadimo v plitvi del ribnika (voda naj sega največ 5 centimetrov nad vrh košare). Sadimo lahko prosto v pesek ali uporabimo srednje velike košare, ki jih napolnimo s peskom. Za boljše uspevanje vsako sezono pognojimo z ilovnatimi kroglicami (JBL FloraPond).

Razmnoževanje in rezanje

Močvirska spominčica cveti od maja do avgusta. Polegla stebla z odcvetelimi cvetovi lahko porežemo, s čimer spodbudimo rast novih poganjkov. Ne glede na rezanje, bo zaradi obilice semen kakšno seme zašlo v sosednje košare ali celo izven ribnika, a tako takšno razširjanje zaradi neinvativne rasti ne dela težav.