Rogozi (Typha) so ob lokvanjih najbolj prepoznavne ribniške rastline. Njihove podobe lahko najdemo na številnih logotipih podjetij, nanje pa bomo zagotovo naleteli tudi ob obisku bližnjega ribnika. Evolucijsko lahko rogoze označimo za starinske rastline – fosile prvih predstavnikov tako najdemo že iz obdobja paleogena (60 milijonov let nazaj). Danes je po svetu razširjenih 11 vrst, a njihovo število še ni povsem dokončno, saj široka variabilnost in številni križanci otežujejo sistematiko.

Ozkolistni rogoz (Typha angustifolia) naseljuje Severno Ameriko, Evropo in Azijo ter je eden od petih, v Slovenij prisotnih vrst. V Sloveniji je splošno razširjen tako v obcestnih jarkih, robovih ribnikov, gramoznic in drugih območjih s stoječo vodo. Podobno, kot pri ostalih rogozih, tudi ta raste s podzemno, debelo koreniko, iz katere izraščajo stebla s številnimi, pritličnimi listi, ki skupaj s steblom dosežejo višino do 150 cm.

Sajenje v ribniku

Ozkolistni rogoz sadimo na sončna mesta v plitko ali globoko vodo (voda lahko sega 40 cm nad rob košare). Zaradi hitre, invazivne rasti in močnih korenin, ki lahko preluknjajo folijo, rogoze stalno sadimo v košare. Njihov premer naj znaša vsaj 30cm, za sajenje pa uporabimo pesek.

Razmnoževanje in rezanje

V poletnih mesecih lahko opazujemo rjava socvetja. Spodnji, širši del sestavljajo ženski cvetovi, medtem ko so zgoraj moški. V primerjavi z Laxmannovim rogozom, ki ima prav tako ozke liste, je moško socvetje pri ozkolistnem tudi do petkrat daljše in doseže dolžino do 35 cm. Bolj, kot spolno je pomembno nespolno razmnoževanje. Podzemno korenino lahko delimo od pomladi do jeseni.

Podzemni poganjki pogosto rastejo iz košar, zato je priporočljivo te enkrat letno krajšati (košaro vzamemo iz vode ter posekamo ali porežemo poganjke, ki odganjajo izven košare).

Latinsko ime:	Typha angustifolia
Slovensko ime:	Ozkolistni rogoz
Globina sajenja:	plitva do globoka voda (10 – 50 cm)
Višina:	100 – 150 cm
Cvetenje	julij - september